Da napišem nekaj o dremanju, sem se odločil predvsem zato, ker izjemno rad dremam. Prijatelji vedo, da zadremam kadarkoli se ponudi priložnost
Mene pa zanima sledeče. Ali si šel/šla kdaj po kosilu zadremat na kavč, potem pa se je to zavleklo v uro ali dve spanja in ko si se prebudil/a si bil/a čisto uničen/a? In je to morda razlog, da ne prakticiraš več pokosilnega dremeža?
Če je odgovor pritrdilen imam dobro novico zate! Nobene potrebe ni, da bi z dremežem prenehal/a. Rešitev tiči v dolžini oziroma trajanju dremeža.
Še preden pa razkrijem ˝skrivnost˝ pa nekaj zanimivosti o dremanju!
Več kot 85% sesalcev je takoimenovanih večfaznih spalcev, kar pomeni, da imajo čez cel dan več kratkih spancev oz. dremežev. Ljudje pa spadamo v tistih 25% enofaznih spalcev. Kar pomeni, da poznamo dve fazi dneva. Spalno ter čuječo/budno. Ni pa jasno, če je to dejansko naraven vzorec spanja človeka (nekje sem bral, da naj bi ljudje včasih spali v dveh delih po 3 ure – trenutno ne najdem na spletu, bom pa malce pobrskal). Ker mali otroci in starejši pogosto dremajo, je pa dremanje tudi pomemben del nekaterih kultur.
Poznamo 3 tipe dremanja in sicer:
načrtovan dremež (načtrujemo dremanje v primeru, da vemo da bomo šli bolj pozno spat ali pa kaj podobnega)
dremež v sili (pojavi se, ko določene aktivnosti ne moremo več nadaljevati in smo prisiljeni zadremat – vožnja z avtom, ko postaneš zaspan/a ali pa pri delu s težko mašinerijo)
dremanje kot navada (vsak dan ob istem času – na primer po kosilu)
Torej kako pristopiti k dremanju?
Najbolj pogosto se priporoča kratek dremež med 20-30 minut, ki pripomore k budnosti/pozornosti ter zmogljivosti. Pomembno tukaj je to, da izbereš prostor, ki je udoben, z malo motenj (hrup, svetloba) ter ustrezno temperaturo. Seveda je za nekatere čisto vseeno kje zadremajo. Pazi pa, da ne dremaš prepozno, saj lahko vpliva na tvoj nočni spanec in ne boš mogel/a zaspati ob običajni uri.
Ustrezen je lahko tudi približno 40 minut dolg dremež, ki izboljša zmogljivost za 34%, budnost/čuječnost pa za kar 100% (študija NASE na vojaških pilotih in astronavtih).
Dremež ima tudi psihološki bonus, saj ti lahko predstavlja luksuz, nekakšne mini počitnice oziroma izjemno hiter in enostaven oddih in sproščanje.
V knjigi Beyond Training Roba Greenfielda piše precej o dremanju. Med drugim tudi o tem, da bi vsaj teoretično samo z dremeži nadomestili spanje in tako izjemno pridobili na času in učinkovitosti. Mislim, da bi potrebuješ okoli 6 ali 7 dremežev od točno določeni uri. Zdaj točnih podatkov ne vem, lahko pa preveriš sam/a v omenjeni knjigi. Je pa verjetno to za 99% ljudi neizvedljivo zaradi dela, otrok ali česa drugega.
Če se odločiš za 1 dremež na dan, ti priporočam, da za začetek uporabiš budilko, ki te bo zbudila pravi čas. Druga možnost, če piješ kavo, pa tiči v kofeinu. Torej pred dremežem spiješ skodelico kave. In čez približno 20 minut, ko kofein začne delovat, se boš zbudil/a. Tega sam sicer nisem sprobal, ker ne pijem kave.
Kljub temu da je dremanje podprto iz strani znanosti, pa je še vedno precej stigmatizirano. In sicer iz dveh smeri. Ena je ta, da naj bi dremal len človek, brez ambicij in z nizkimi standardi, druga pa je ta, da je dremanje samo za otroke, bolne in starejše. To bi lahko potrdil tudi sam, saj me je včasih ati, ko sem samo ležal na kavču in dremal, vedno vprašal če sem bolan. Imaš mogoče tudi ti kakšno podobno izkušnjo?
Tako, za naslednje dni te povabim, da sprobaš dremanje.
In seveda ne dvomim, da ne boš užival/a
Se bereva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar