Pred parimi meseci sem imel svojo prvo gibalno delavnico. Ko je bilo treba napisati nekaj o delavnici – kaj se bo počelo – sem se odločil, da jo posvetim gibanju po tleh.
Mogoče se sprašuješ zakaj pa ravno tla. Kaj je tako posebnega? Saj so čisto navadna tla – dolgočasna, neoprijemljiva, velikokrat hladna in zapovrh vsega še trda!
No mene tla v smislu vadbenega ¨”pripomočka” vedno prepričajo.
Pa naj najprej razložim zakaj ravno gibanje po tleh. V bistvu je glavni razlog v tem, da se po tleh začnemo premikati že kot malčki. Če opazuješ malčka, ki še ne zmore hoditi, lahko vidiš kako postopoma napreduje. Najprej se vali po tleh dokler ne ugotovi oziroma odkrije načina, kako se lahko premika. In če si kdaj videl/a veliko različnih takšnih malčkov, potem veš, da so lahko izjemno inovativni pri načinih premikanja. Včasih so zelo smešni
Ampak zaradi tega nič manj učinkoviti. Včasih je prav strašljivo, kako hitro se lahko premikajo! Samo pogledaš stran in so že na drugi strani sobe.
No, postopoma vedno bolj napredujejo in skozi različna gibanja po trebuhu, s pomočjo rok in nog, valjenja po tleh, vedno bolj razvijajo svoje mišice in počasi začenjajo vstajati na svoje noge. Seveda potem ničkolikokrat padejo na tla, vendar jih to prav nič ne spravi iz tira. Na koncu je ta vztrajnost poplačana in začenjo s samotojno hojo!
Ja, če se malce ustavim tu, se lahko vsi veliko naučimo od samih sebe. Da se vztrajnost še kako splača. Pa mislim, da včasih, ko odrastemo, to kar pozabimo; vsaj pri meni je to včasih tako.
Če se vrnem nazaj na gibanje po tleh, je ravno zaradi te izkušnje s tlemi v zgodnjih letih svojega življenja, vadba po tleh nek smiselen začetek. To pa mislim zato, ker vidim, da smo danes večina ljudi nepovezani s svojimi telesi in jih ne uporabljamo učinkovito in lahkotno. In vadba po tleh tako predstavlja nek smiseln temelj vadbe.
Tako, glavni temelj oziroma razlog je predstavljen. Potem iz tega pa izhajajo naslednji razlogi, zakaj so tla tako pomembna.
Prva dva razloga sta psihološke narave. In sicer odprava strahu pred padci ter posledično možna odprava strahu pred višino. Če boš več časa preživel/a na tleh boš videl/a, da boš s tlemi postal/a dober prijatelj. Vedno bolj ti bo na tleh udobno in morda se ti zgodi, da kdaj na tleh celo zadremaš In sčasoma tudi padci ne bodo več padci v pravem pomenu besede, saj potem ne bo več pristonega strahu in telo po navadi kar samo odreagira. Seveda pa potrebuješ določen čas vadbe, da postaneš sproščen in pa da dobiš izkušnjo kakšen občutek je, ko padeš, da potem lahko v padcu ostaneš sproščen, saj se po navadi ljudje pri padanju avtomatsko zakrčimo, saj verjamemo, da se bomo tako ubranili poškodbe. V bistvu je pa ravno obratno. Malce za hec in malce zares; si že kdaj slišal/a, da bi si kakšen pijanček kdaj zlomil roko ali pa nogo, ko je padel v kakšno luknjo?
No, ko/če nimaš več strahu pred padcem, pa obstaja možnost, da se to prenese v odpravo oziroma vsaj zmanjšanje strahu pred višino. Pri višini je v bistvu ravno padanje tisto, ki vodi v končni izzid, katerega se bojimo – huda počkodba ali pa celo smrt. Tako, da lahko pride do tega, da se boš ravno zaradi udobnega padanja tudi na višini počutil/a varno in sproščeno.
Naslednji razlog za vadbo po tleh je ta, da le-ta predstavlja naložbo v starost in kvalitetna zrela leta. V povezavi z zgornjima psihološkima razlogoma in pa tem, da ohranjamo telo prožno, mehko in odzivno, bomo v starosti imeli veliko manjše možnosti, da pademo in si zlomimo kolk ali pa ramo, kot se to velikokrat zgodi kakšnemu starostniku. No pa tudi, če pride do padca, boš imel/a z redno vadbo po tleh že toliko izkušenj, da boš verjetno ustrezno odreagiral/a tako, da ne bo prišlo do kakšne hujše poškodbe.
Zadnji razlog, ki ga bom danes navedel pa bom opisal na primeru prevala. Gre za to, da se pri vadbi po tleh lahko izjemno veliko naučiš o sebi in skoraj ne potrebuješ nikogar (trenerja), da bi te ves čas nadzoroval in usmerjal. Seveda je odvisno od osebe do osebe vendar na primer pri pravilnem prevalu na tleh – in tukaj nimam v mislih nikakršnih blazin, temveč čisto navadna trna tla (lahko je to travnik, parket, še najboljše pa kakšna betonska plošča ) – se kot odlična učiteljica predstavi BOLEČINA. Vendar ne v smislu, da moraš iti čez bolečino za vsako ceno, kot je to danes precej popularna filozofija mnogih fitnes gurujev, ampak, da se pri izvajanju gibanja učiš in vedno boljš zavedaš, zakaj sploh pride do bolečine in potem to gubanje ustrezno prilagodiš oziroma popraviš. V našem primeru prevala, bo prišlo do bolečine zaradi napačnega gibanja, kjer pritisneš s kotjo ob tla. In to je precej boleče. Tako dobiš odziv, da je bilo takšno gibanje neustrezno in da ga je treba popraviti, da bo izvedeno tako, da se bodo tal dotaknile le mišice (seveda je tukaj možnost manjše bolečine zaradi zakrčenih mišic, vendar je precej manjša, če s kostjo pristaneš na trdem betonu). No pa tudi z vadbo po tleh mišice postajajo mehkejše tako, da dolgoročno tukaj ni problema. Pri prevalu na koncu ne bi smel biti problem, da ga izvedeš na trdem betonu ali asfaltu čisto brez bolečine.
Upam, da sem ti razumljivo predstavil nekaj razlogov, zakaj je vadba po tleh resnično super In pa seveda bom dodal tudi to, da za to ne potrebuješ nikakršnih pripomočkov. Še najboljše pa je biti v tišini, da se lahko ustrezno posvetiš svojemu telesu in občutkom, ki prihajajo na plan, med tem, ko vedno bolj poglobljeno spoznavaš svojega novega prijatelja
Se bereva!